Po dolgem pregovarjanju z ženo sem se končno odločil, da greva na izlet, oziroma na tri dnevno druženje, ki ga je organiziralo naše društvo.
Najbolj me je skrbelo spanje, saj imam težave s hrbtenico. Ko sva se odpravila od doma naju je skrbelo, da že zamujava, a sva bila med prvimi. Počasi so prihajali še ostali.
Do večera se nas je zbralo vseh dvajset prijavljenih za doživljajski vikend. Pripravili smo si obilno večerjo. »Pojoče kroglice« (fižol) in jajca so nam zelo teknile, kakor tudi domača šunka in kruh iz krušne peči. Po prijetnem druženju in klepetu smo se odpravili k počitku. Izbrali smo si ležišče v veliki sobi na podstrešju. A pred spanjem smo še kar klepetali, si pravili vice in življenjske zgodbice zato smeha ni manjkalo. Andrejin telefon, ki dela celo noč in Idina očala za spanje sta nam še posebej popestrila vzdušje. Ležišče mi je odgovarjalo, tako sem se lepo naspal.
V soboto nas je zbudila veseljakova budnica. Po obilnem zajtrku smo se odpravili na ogled repnic in zbirko majolik pri g. Lei Babič. Pripravila nam je tudi pokušino bizeljskega ajdovega kolača, ki nam je zelo teknil. Sledila je tudi kavica. Odpravili smo se z avtomobili med bizeljske griče in zidanice vse do cerkvice Svetega Vida. Tu smo uživali v prelepi naravi in razgledu. V daljavi se je bohotila Medvednica, pod njo pa lepa nižinska pokrajina, vasi, mesta.
Sledilo je kosila v Stari vasi na Bizeljskem v znani gostilni Kocjan. Napolnili smo si želodčke z okusno hrano in se odpravili nazaj v hostel. Tu je sledil počitek. Irena in Đurđa sta skuhali kavo. Dogovorili smo se, da gremo na sprehod v Kumrovec na Hrvaško. A nismo sli vsi, Nuša, Marjana in Peter so si privoščili popoldanski počitek. Toneta, Branka in mene je Đurđa organizirala za iskanje skritega zaklada, ki se mu pravi krompir. Po dolgem in napornem iskanju smo ga našli in skuhali za večerjo. Topli sendviči in solata s krompirjem je bila odlična večerja po napornem dnevu, še posebej za tiste, ki so se sprehodili do Titove rojstne hiše.
Nedeljo smo začeli z zajtrkom, s »strganimi gatami« ter drugimi dobrotami. Za posladek smo imeli še torto. Moja žena Đurđa je na ta način zaključila svoj rojstni dan. Odpravili smo se na grad Podsreda, kjer smo si ogledali zgodovino tega kraja.
Po pikniku na grajskem dvorišču smo se srečni in zadovoljni odpravili domov.
Bilo je lepo.
Vtise tabore je napisal naš član Štef.
Facebook
zmagovita.pot@gmail.com