Kar nekajkrat sem doživela, da me je sogovornik začudeno pogledal, ko sem mu povedala, da sem doma na Piršenbregu, Zato sem organizirala pohod po naši vasi, ki ni tako majhna. Dogovorili smo se, da si bomo v soboto 11. novembra ogledali ta kraj. Zbudili smo se v deževno sobotno jutro.
Zato smo morali prestaviti uro pohoda. Verjeli smo v lepši popoldanski dan in se dobili natanko ob dvanajstih pri nas doma na Piršenbregu 16. Najprej smo se malo okrepčali, nato pa krenili po cesti proti cerkvi sv. Barbare, ki stoji na majhnem hribčku in je zavetnica rudarjev. V času mojega ostroštva je v Globokem še deloval rudnik gline, s pralnico kremenčevega peska. Nebo se je razjasnilo in imeli smo prečudoviti razgled na vas Globoko, mesto Brežice in vse tja do Gorjancev. Pot smo morali malo skrajšati, saj zaradi dežje ni bilo mogoče hoditi po razmočenem gozdu in travnikih. Sli smo skozi Dednjo vas, Blatno in nazaj po krožni poti na izhodiščno točko. Na koncu je sledila malica in druženje. V naši mali kuhinji, v stari hiši se nas je stisnilo dvajset pohodnikov, bilo je res prijetno vzdušnje. Nekateri so podoživeli svoje otroštvo, ki jim ga je dala naša stara hiša.
Zapisala Ivanka Zevnik
Facebook
zmagovita.pot@gmail.com